Zakaj imamo dve nosnici namesto ene velike luknje?

Ljudje smo zgrajeni precej simetrično. Imamo par rok, nog, dve očesi in par obrvi, pa tudi dvoje ušes, pljučni kril, ledvic - in dve nosnici.

Par rok, nog, oči, tudi ledvic in pljučnih kril se zdi nekako smiseln.

Če zaprete eno oko ali si prislonite prst na uho, ali pa poskusite skakati samo po eni nogi oziroma samo z eno roko počnete nekaj, za kar potrebujete obe, takoj občutite izgubo - da ne govorimo o občutkih ob resnični izgubi enega od naštetih parov.

Po drugi strani pa, če si zatisnemo eno nosnico, dramatičnega občutka izgube ne zaznamo v tolikšni meri.

Zakaj torej nimamo samo ene velike nosne odprtine, kot imamo na primer samo ena usta? Zakaj sta nosnici dve? Je to res potrebno?

Kot piše portal Popular Science, je narava par nosnic ustvarila z razlogom.

Nosni cikel - ste že slišali zanj?

Vsaka od njiju se namreč obnaša drugače, kar je ključnega pomena za naše zdravje in sposobnost vohanja.

Obstaja namreč nekaj, kar se imenuje nosni cikel.

Skozi dan (24 ur) se namreč nosnici izmenjujeta glede na količino vdihanega in izdihanega zraka. Enkrat ga več vdihnemo in izdihnemo skozi eno, potem pa skozi drugo nosnico.

Ta izmenjava se zgodi povprečno na vsakih nekaj ur - od 1,5 do 6 ur, kar je odvisno od starosti, zdravja, položaja telesa, razmer v okolju in drugih faktorjev.

Zdi se, da nam ta izmenični pretok zraka pomaga, da učinkoviteje dihamo in vohamo.

Zakaj je nosni cikel pomemben?

Nagnjeni smo k dihanju skozi nos. Dihanje skozi usta je resnično potrebno le, kadar potrebujemo več zraka med vadbo, v tako imenovani dihalni stiski ali ko je nos zamašen.

Medtem ko je glavna funkcija ust pri dihanju zgolj vdihavanje in izdihavanje večjih količin zraka, je ena glavnih funkcij nosu priprava zraka za pljuča.

Nos vdihani zrak filtrira, ga segreva zrak na telesno temperaturo in dodaja pravo količino vlage.

Brez tega bi bil vdihani zrak hladnejši in bolj suh, kar draži in zožuje dihalne poti ter lahko povzroči vnetje.

Pri tej nalogi pomagata prav nosnici oziroma par nosnic. Ker je proces dihanja neprekinjen (v običajnih razmerah), se nosnici pri tem izmenjujeta.

To omogoči eni strani nosu, da počiva in obnavlja vlago. Ko je nosnica, ki počiva, dovolj navlažena in spočita, se vlogi zamenjata.

Vsaka nosnica vonja drugače

Zaradi nosnega cikla zrak teče v nosnice z različnimi hitrostmi, to pa pomeni, da vsaka nosnica drugače obravnava vonjave.

V tisti, ki je bolj zaprta, je pretok zraka počasnejši. To pa pomeni, da je na voljo več časa, da se počasi absorbirajoče kemikalije raztopijo v sluzi in vzdražijo vonjalne receptorje v nosu.

Poskusi so pokazali, da ljudje močneje vonjajo počasi absorbirane kemikalije skozi mirujočo oziroma bolj zaprto nosnico.

Nasprotno je z vonjavami, ki se hitro raztapljajo. Medtem hitrejši pretok zraka v bolj odprti nosnici pomeni, da lahko snovi, ki se hitro raztapljajo, dosežejo večji del tkiva v nosu, ki zaznava vonj, in pošljejo več signalov v možgane. Torej v bistvu vsaka nosnica vonja nekoliko drugače.

"Ne zadene vas en sam oster vonj," pravi Thomas Hummel , vodja Interdisciplinarnega centra za vonj in okus na tehniški univerzi v Dresdnu. 

"Kemikalije zaznavamo drugače, ker se tudi absorbirajo drugače. Izmenični pretok zraka pa zagotavlja, da vsaka nosnica daje možganom različne vnose."

A teh razlik zavestno ne zaznavamo. Možgani namreč te vnose združijo, da dobijo več informacij, vse pa so združene v občutek vonja, ki ga ozavestimo.

Dve nosnici olajšujeta določanje smeri vonja

Čeprav se ljudje z občutljivostjo voha ne moremo primerjati z drugimi živalskimi vrstami, pa še vedno lahko ugotovimo, od kod vonj prihaja.

Dve nosnici to sposobnost omogočata, čeprav je razdalja med njima majhna.

"Možgani dobro uporabljajo že majhne vnose," pravi Matthew Grubb, profesor nevroznanosti na King's Collegeu v Londonu.

"Obstajajo precej dobri dokazi, da je ena od stvari, ki jih živčni sistem lahko stori, ta, da uporabi informacije iz obeh nosnic, da ugotovi, od kod prihaja vonj."

To je pokazal tudi poskus, v katerem so udeleženci poskušali samo s pomočjo voha ugotoviti, kje v travi se skriva čokolada.

Znanstveniki so v poskusu udeležencem zavezali oči in jim dejali, naj poskušajo samo z vonjem izslediti čokolado.

V drugem delu poskusa so jim na nos namestili napravo, ki je mešala vonjave. Tako sta obe njihovi nosnici dobili enako zračno mešanico.

Izkazalo se je, da so udeleženci pri iskanju in sledenju vonja čokolade odrezali slabše, če so na nosu imeli napravo za mešanje zraka.

Dve nosnici za boljši boj s prehladom

Par nosnic pa ima še eno korist: pomaga nam lahko v boju proti virusnim okužbam.

Ko smo prehlajeni, je ena nosnica običajno veliko bolj zamašena, medtem ko druga opravlja večino dihanja. 

Močno zamašena nosnica pa povzroči zvišanje temperature nosnega prehoda.

To lahko odganja viruse prehlada, saj se virusi pri visokih temperaturah ne razmnožujejo dobro.

Imeti dve nosnici torej še zdaleč ni odveč.

To, da se je par nosnic obdržal tako dolgo in pri velikem številu vrst, pa kaže tudi, da gre za pomembno pridobitev evolucije.